prèdstráža

prèdstráža
-e ž (ȅ-á) 1. voj. vojaške enote, razporejene pred glavnino z namenom, da jo varujejo pred nenadnim sovražnikovim napadom: četo so poslali naprej kot predstražo / biti predstraža; pren. redka drevesa so bila predstraža sklenjenega gozda 2. knjiž. idejni nosilci kakega gibanja: uvrstil se je v predstražo delavskega razreda

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • predstraža — prèdstrāža ž DEFINICIJA vojn. straža koja je raspoređena ispred glavnine vojske sa zadatkom da čuva od iznenadnog napada [isturena predstraža] ETIMOLOGIJA pred + v. straža …   Hrvatski jezični portal

  • prèdstrāža — ž vojn. straža koja je raspoređena ispred glavnine vojske sa zadatkom da čuva od iznenadnog napada [isturena ∼] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • avangarda — àvangārda ž DEFINICIJA 1. vojn. pov. prva linija borbenih odreda koja predvodi ostalu vojsku; prethodnica 2. predvodnici, vođe koji pronalaze i primjenjuju nove stilove i tehnike u umjetnosti, ili težnje u politici [slikarska avangarda; ruska… …   Hrvatski jezični portal

  • piket — pìket m DEFINICIJA 1. kartaška igra sa 32 karte, obično se igra udvoje 2. a. vojn. odred ili nekoliko naoružanih vojnika, policajaca itd. koji obilazeći nadziru određeno područje ili na tom području izviđaju; predstraža, predstražno odjeljenje;… …   Hrvatski jezični portal

  • avantgárda — e ž (ȃ) 1. idejni nosilci kakega gibanja: politična, organizacijska avantgarda; avantgarda ljudskih množic, delavskega razreda // predstavniki novih smeri, zlasti v umetnosti: glasbena, gledališka avantgarda 2. redko prednja straža, predstraža:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prédnji — a e prid. (ẹ̑) 1. ki leži, je spredaj, pred čim: prednji del ladje; prednji sedeži avtomobila; prednji hlačni žep; prednje noge sesalcev; prednja stran glave, hiše; prednja stran bankovca, kovanca, medalje stran s podobo, številko, pomembnejšimi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stráža — e ž (á) oseba, skupina oseb, ki koga, kaj varuje, brani, nadzoruje: straža je prijela vlomilca; ubežnika so izročili straži; postaviti, razporediti, razposlati straže; menjava straže; poveljnik straže / spremljala ga je častna straža; pionirska,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vedéta — e ž (ẹ̑) knjiž. 1. stražarsko, opazovalno mesto blizu sovražnika: oficir je stal na vedeti pred prvo bojno črto 2. predstraža, izvidnica: poslati naprej vedeto 3. slaven, slovit človek: postati vedeta / filmska vedeta …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”