postávek — vka m (ȃ) knjiž. 1. predpostavka: spis se začenja s splošnim postavkom, da je v naravi vse minljivo 2. redko podstavek: kamnit postavek ◊ obrt. pritrditev vzorca z bucikami na blazinico za oblikovanje in izdelovanje čipke s kleklji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
postulát — a m (ȃ) knjiž. 1. navadno s prilastkom zahteva, nujnost: v nekem obdobju je bil postulat književnosti poudarjanje idealov; družbeni, zgodovinski postulat 2. predpostavka, izhodišče: izhajati iz napačnih postulatov ◊ rel. preizkusna doba pred… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predpostáva — e ž (ȃ) knjiž., redko predpostavka: ob taki predpostavi je bil ta ukrep pravilen / ti cilji temeljijo na predpostavi, da se bo v prihodnosti položaj bistveno spremenil predvidevanju ● publ. na znanstvenih predpostavah sklepati domnevah,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
privzétek — tka m (ẹ̑) knjiž. predpostavka: njihovo raziskovanje temelji na določenih privzetkih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
propozícija — e ž (í) 1. knjiž. trditev, predpostavka: spornost njegovih propozicij ♦ filoz. izjava 2. nav. mn. določila, pogoji: propozicije festivala, tekmovanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
supozícija — e ž (í) knjiž. predpostavka: pri reševanju problema izhajati z določenih supozicij / ta trditev je le supozicija domneva, hipoteza … Slovar slovenskega knjižnega jezika