Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
polovíčen — čna o prid. (ȋ) 1. ki je za polovico manjši od celote: polovična cena, hitrost, mera / polovični delovni čas; polovični zidak; polovična vozovnica vozovnica, za katero se plača samo polovica določene cene 2. s katerim se doseže samo del… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čeléšnik — a m (ẹ̑) nar. 1. palice za sušenje pri kmečki peči: Na čelešniku, ki visi izpod stropa, se suši moder predpasnik in otroška srajca (E. Cevc) 2. zapeček: On, pastirček, je utrujen dremal na čelešniku, zdaj pa zdaj je moral utrniti tresko (F.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čezpŕsen — sna o prid. (ȓ) ki sega ali se daje čez prsi: čezprsni jermen; čezprsni predpasnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gŕd — a o in ó prid., gŕši stil. gŕji (ȓ ŕ) 1. ki ima v estetskem pogledu negativne lastnosti, ant. lep: ima grd obraz; grdi zobje; grd je in nesimpatičen; grda kombinacija barv; grda pisava; grda ureditev prostorov; grd kot smrtni greh, kot strašilo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gúbati — am nedov. (ū) delati gube: gubati čelo / predpasnik je gubala in spet zravnavala; hlače so se gubale mečkale / listje se guba od vročine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klínček — čka m (ȋ) 1. manjšalnica od klin: obesiti predpasnik na klinček; lesen klinček // temu podobna stvar: pisali so s klinčki / nar. prsti so gibčno premetavali klinčke kleklje / zastar. smotko je prižgal s klinčkom vžigalico 2. redko lesen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kotenínast — a o prid. (í) ki je iz kotenine: koteninast predpasnik; koteninasta krpa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kováški — a o prid. (á) nanašajoč se na kovače ali kovanje: usnjen kovaški predpasnik / kovaška obrt / kovaški meh; kovaške klešče; kovaško kladivo, orodje; kovaško ognjišče ognjišče, na katerem se z ogljem ali koksom razžarjajo kosi kovine pred kovanjem ∙ … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kretónast — a o prid. (ọ̑) tekst. ki je iz kretona: kretonast predpasnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lédje — a s (ẹ) nav. mn. del hrbta tik pod pasom ob ledvicah: policist z gumijevko ob ledjih; bolečine v ledjih / kamen je psu priletel v ledja / pogledala ga je, on pa ji je molče obrnil ledja obrnil se je tako, da je videla njegovo hrbtno stran /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
