- gúbati
- -am nedov. (ū) delati gube: gubati čelo / predpasnik je gubala in spet zravnavala; hlače so se gubale mečkale / listje se guba od vročine
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gúbati
Look at other dictionaries:
gubav — GÚBAV, Ă, gubavi, e, adj. (reg.) Bolnăvicios; lipsit de putere, slab. – Din scr. gubav lepros . Trimis de gall, 13.09.2007. Sursa: DEX 98 GÚBAV adj. v. bolnăvicios, debil, delicat, firav, fragil, gingaş, pirpiriu, plăpând, prizărit, sfrijit,… … Dicționar Român
čêlo — a s (é) 1. del obraza nad očmi: gubati, gubančiti, nabrati, nagubančiti čelo; poljubil jo je na čelo; pot mu stopi na čelo; zdaj se spomnim, je rekel in se udaril po čelu; nizko, visoko čelo; briše si potno čelo / kot povelje s čelom levo! / pesn … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gúbanje — a s (ū) glagolnik od gubati: razmišljanje mu ni šlo brez gubanja čela / gubanje obleke pri hoji ♦ geol. tektonski proces, pri katerem se zemeljski skladi valovito premaknejo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gúbiti — im nedov. (ú ȗ) zastar. gubati: gubiti čelo / hlače so se gubile mečkale … Slovar slovenskega knjižnega jezika
