- pravíčnik
- -a m (ȋ) ekspr. pravičen človek: imeli so ga za pravičnika; pravičniki in krivičniki ∙ knjiž., ekspr. on je še spal spanje pravičnika mirno, trdno spal
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pravíčnik
Look at other dictionaries:
pobóžnik — a m (ọ̑) knjiž., redko pobožen človek: pobožnik in pravičnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pravíčnica — e ž (ȋ) ženska oblika od pravičnik: spoštovati pravičnico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
