- prábít
- -i ž (ȃ-ȋ) knjiž. prvotno, osnovno bistvo: razodela se mu je prabit življenja / slikar se poglablja v prabit oblik / začutiti večno prabit ljubezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
svečias — 1 svẽčias sm. (4) K, J, Š, Rtr, KŽ; Q205, Lpn30, Sut, M, L, LL41 1. asmuo, atvykęs paviešėti, ko aplankyti (ppr. kviestas): Svečius mylįs, priimąs SD64. Svečių priėmimas H177, R, MŽ, N. Svečias esmi R158, MŽ209. Laukiamas, mielas svẽčias DŽ.… … Dictionary of the Lithuanian Language