- požréšnež
- -a m (ẹ̑) ekspr. požrešen človek: takšen požrešnež je, da bi najraje vse sam pojedel
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
požréšnež
Look at other dictionaries:
goltáč — a [u̯t] m (á) slabš., redko požrešnež: to ti je pravi goltač ♦ vet. konj, ki iz razvade požira zrak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
goltávec — vca [u̯t] m (ȃ) star. požrešnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
góltnež — a [u̯t] m (ọ̑) slabš., redko požrešnež: takšen goltnež je, da bi najraje vse sam pojedel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hlastáč — a m (á) redko 1. požrešnež: bil je nenasiten hlastač 2. ekspr. bahav, domišljav človek: vedeli so, da je neresen hlastač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogóltnež — a [u̯t] m (ọ̑) redko požrešnež, lakomnež: bil je stiskač in pogoltnež / kot psovka zdaj bi se pa še prepiral, pogoltnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogóltnik — a [u̯t] m (ọ̑) redko požrešnež, lakomnež: bil je sebičen pogoltnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samogóltnik — a [u̯t] m (ọ̑) star. lakomnež, pohlepnež: to je oderuh in samogoltnik ● star. samogoltnik se je gostil s piščancem požrešnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
