snéden — a o prid. (ẹ̑) star. požrešen: sneden človek; biti preveč sneden / snedena je na sadje dna o prid. (ẹ̄) star. požrešen: snedni otroci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gládov — a o tudi gladóv in gladòv óva o prid. (ā; ọ; ȍ ọ) nar. požrešen, lakomen: Odmerili so mu kos vrta in njivo. Saj brat res ni bil gladov (F. Bevk) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gladóven — in gládoven vna o prid. (ọ̄; ā) 1. nar. lačen: mukanje gladovne živine / obsojeni so bili na gladovno smrt od lakote // požrešen, lakomen: zelo je gladoven na meso 2. v zvezi gladóvna stavka protestno odklanjanje jedi z namenom izsiliti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
goltàv — áva o [u̯t] prid. (ȁ á) star. požrešen: goltav človek / goltav je bil na žganje goltávo prisl.: goltavo jesti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gólten — tna o [u̯t] prid. (ọ̑; drugi pomen ọ̄) 1. nanašajoč se na golt: goltna bezgavka / spregovoril je s tihim, goltnim glasom 2. star. požrešen: bil je zelo golten … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nènasíten — tna o prid. (ȅ í ȅ ȋ) 1. ki ni nasiten: nenasitna jed 2. nav. ekspr. ki se ne da nasititi: ko so se otroci vrnili z izleta, so bili nenasitni / nenasiten želodec; pren., pesn. nenasitno žrelo grobov ∙ ekspr. vse mu gre v nenasitni golt zelo je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
neték — a m (ẹ̑) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne: večkrat jim je pripovedoval o mori, čarovnicah in neteku 2. zastar. nenasiten, požrešen človek ali žival: nikoli nima dosti, ta netek; mladiči so navadno veliki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogólten — tna o [u̯t] prid., pogóltnejši (ọ ọ̄) slabš. 1. ki čuti, ima veliko željo po jedi; požrešen: je zelo pogolten / pogolten na meso / jesti s pogoltnim tekom; pren. divjanje pogoltnega ognja 2. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
požerúšček — čka m (ȗ) ekspr. požrešen človek, navadno otrok: nikoli mu ni dovolj, velik požerušček je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
požréšnež — a m (ẹ̑) ekspr. požrešen človek: takšen požrešnež je, da bi najraje vse sam pojedel … Slovar slovenskega knjižnega jezika