Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lógičen — čna o prid., lógičnejši (ọ) 1. nanašajoč se na logika 1: logični pojmi, principi, zakoni; logične teorije 2. ki upošteva zakone logike: priti do logičnega zaključka; biti sposoben logične analize; sposobnost logičnega izražanja, mišljenja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
néopozitivízem — zma m (ẹ̑ ȋ) filoz. filozofska smer v 20. stoletju, ki obnavlja in razvija pozitivizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odbòj — ôja m (ȍ ó) 1. glagolnik od odbiti: odboj žoge / odboj valov je bil izredno močen / knjiž. te poteze moderne so nastale kot odboj na tedanji pozitivizem odpor 2. fiz. pojav, da se spremeni smer valovanja v prvi snovi ob vpadu na mejo druge snovi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pozitivístičen — čna o prid. (í) nanašajoč se na pozitiviste ali pozitivizem: pozitivistična filozofija / pozitivistična miselnost / pozitivistična analiza; pozitivistično pisanje pozitivístično prisl.: pozitivistično usmerjen psiholog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pragmatízem — zma m (ȋ) 1. filoz. ameriška filozofska smer, po kateri je resnično to, kar je za posameznika koristno: pragmatizem in pozitivizem 2. knjiž. podrejanje človekovega prizadevanja praktični uporabnosti, koristi: politični pragmatizem; pragmatizem v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
scientízem — zma m (ȋ) filoz. nauk, da se do globljega spoznanja pride samo z razumom, znanstvenimi metodami: pozitivizem in scientizem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
