Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dehtív — a o [dǝh tudi deh] prid. (ȋ í) knjiž. 1. dišeč, dehteč: po junijskem dežju je bil zrak dehtiv; dehtivo cvetje; dehtivo perilo / dehtive noči 2. ekspr. hrepeneč, poželjiv: dehtiv pogled / dehtivo hrepenenje dehtívo prisl.: dehtivo vlečejo vase… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dihtív — a o prid. (ȋ í) star. hrepeneč, poželjiv: dihtiv pogled / dihtiv po slavi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lákoten — tna o prid. (á) 1. ekspr. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen: lakoten gospodar / biti lakoten na zemljo // ki čuti, ima strastno željo po jedi: lakotna čreda volkov; pren. tista zemlja je lakotna, brez gnoja ne bo rodila 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poželjívec — vca m (ȋ) knjiž., ekspr. poželjiv človek: bil je znan poželjivec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žêljčen — čna o prid. (é ȇ) nar. 1. v povedni rabi, z rodilnikom željen: bil je željčen dela, dobrih jedi 2. radoveden, poželjiv: vedno bolj je bil željčen / željčen pogled … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žrébec — bca m (ẹ) 1. odrasel samec konja: vpreči, zajahati žrebca; rezgetanje žrebcev ♦ vet. arabski žrebec; plemenski žrebec 2. ekspr. mlad, postaven, poželjiv moški: fant je pravi žrebec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
