- požêljen
- -jna -o prid. (é) knjiž. zaželen, primeren: taka oblast je bila zanje zelo poželjna / njen rod je odbijal poželjne snubce požêljno prisl. poželjivo: poželjno je gledal te dobrote
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
požêljen
Look at other dictionaries:
poželéti — ím dov., požêlel; poželèn tudi poželjèn (ẹ í) začutiti, imeti veliko željo po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: poželeti žensko; zelo ga je poželela; poželeti (si) sadja; vsega imajo, kar si poželijo ● ekspr. jedel je, kolikor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
