povzročítelj

povzročítelj
-a m (ȋ) kdor kaj povzroči: kaznovati povzročitelje nemirov; povzročitelj nesreče je pobegnil / povzročitelj te bolezni je virus

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • sòpovzročítelj — a m (ȍ ȋ) kdor je skupaj s kom povzročitelj česa: bil je povzročitelj ali vsaj sopovzročitelj propadanja kmetije …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • aktêr — ja m (ȇ) 1. kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik: ni bil akter zgodovine, ampak njen izvajalec; javnost je le malo izvedela o akterjih teh dogodkov / revija je postala pomemben akter v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bolézen — zni ž (ẹ̑) 1. motnja v delovanju organizma: bolezen se prenaša z dotikom ali z izmečki; nalesti se bolezni; dobiti bolezen; kakšno bolezen pa ima; ozdraviti, preboleti bolezen; huda, neozdravljiva, smrtna bolezen; dedna, nalezljiva, poklicna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • flagelát — a m (ȃ) nav. mn., bot., zool. enoceličar, ki se giblje z bičkom; bičkar: povzročitelj spalne bolezni spada med flagelate …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kúga — e ž (ú) 1. huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvi: v mestu je kuga; izbruhnila je epidemija kuge; povzročitelj kuge; smrdi kot kuga; bolezen se je širila kot kuga zelo hitro; ogibajo se ga kot kuge / ekspr. črna kuga / kot kletvica: da… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • miázma — e ž (ȃ) med., po nekaterih starejših teorijah izparina gnilih organskih snovi kot povzročitelj nalezljivih bolezni: iz močvirja se dviga strupena miazma; pren., knjiž. živi v ozračju, nasičenem z miazmami slabih zgledov …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • noséma — tudi nozéma e ž (ẹ̑) zool. črevesni zajedavec odraslih čebel, Nosema apis: povzročitelj te bolezni je nosema …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odgovóren — rna o prid., odgovórnejši (ọ ọ̄) 1. v povedni rabi dolžen sprejeti sankcije, dati opravičilo a) če kaj ne ustreza normam, zahtevam, ima negativne posledice: ne more biti odgovoren za dejanja drugih; starši so odgovorni za mladoletne otroke pred …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odgovórnost — i ž (ọ) 1. dolžnost sprejeti sankcije, dati opravičilo a) če kaj ne ustreza normam, zahtevam, ima negativne posledice: odgovornost lahko preide na drugo osebo; hotel se je rešiti odgovornosti za prejšnje delovanje; odgovornost staršev za dejanja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ostáti — ostánem dov. (á ȃ) 1. ne prenehati biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: vsi so odšli, le on je ostal; ostati na deželi, v mestu / slike so ostale na steni; v steklenici je ostala samo gošča / listje ne bo dolgo ostalo na… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”