povŕšen

povŕšen
-šna -o prid. (ȓ) 1. ki opravlja svoje delo, naloge nepopolno: površen učenec; postal je površen; preveč je površna / pri delu je površen // narejen, opravljen nepopolno, nenatančno: pregled je bil zelo površen; površno delo, učenje / površno dihanje 2. ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti: površen prikaz stanja v podjetju; ta analiza, preiskava je samo površna / že površen opazovalec lahko to ugotovi 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: on je zelo globok človek, žena pa površna / površno doživljanje // ki ne izraža, kaže globlje čustvene prizadetosti, doživetosti: imeti površen odnos do človeka, umetnosti / rad daje površne sodbe o ljudeh 4. knjiž. ki je, se nahaja na vrhu, na površini: površni deli listov; dobil je več površnih ran povŕšno prisl.: površno sklepati, soditi o čem; površno narejen izdelek; knjigo je prebral zelo površno

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • blebetáč — a m (á) slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori: čisto navaden blebetač je; veljal je za blebetača; neresen, površen blebetač …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • do — prisl. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; skoraj: vas ima do sedemdeset hiš; do dvajset minut hoda / lahko napišeš do sto vrstic največ predl., z rodilnikom 1. za izražanje meje v prostoru a) do katere sega dejanje: priteči do… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • flírt — a m (ȋ) površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkanje: z dekletom je začel flirt; bil je preresen za flirt / odnos med njima je samo flirt; pren. spustil se je v sramežljiv flirt s to idejno skupino …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • flírtati — am nedov. (ȋ) imeti površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkati: poleti je flirtala v kopališču z mladim lepotcem / plešejo in flirtajo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • frfotàv — áva o prid. (ȁ á) 1. ki plapola, vihra: frfotava perjanica / ekspr. dobro pozna svet frfotavih kril 2. ekspr. lahkomiseln, površen: frfotava ženska / frfotava gonja od zabave do zabave …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fŕfra — e ž (ȓ) ekspr. površen, lahkomiseln človek: le kam je gledal, da je vzel to frfro; mož ni videti frfra …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fŕfrast — a o prid. (ȓ) ekspr. površen, lahkomiseln: bila je zelo frfrasta; frfrasto dekle / frfrasto življenje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • frfráti — ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. biti hiter in površen pri čem: kaj pa tako frfraš, premisli malo; preveč je frfrala, zato ima toliko napak 2. plapolati, vihrati: lasje so mu frfrali v vetru; pajčolan ji je frfral okrog glave 3. redko frfotaje letati;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • frfràv — áva o prid. (ȁ á) ekspr. površen, lahkomiseln: frfravo dekle / frfrav razgovor …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • frfrávec — vca m (ȃ) ekspr. površen, lahkomiseln moški, navadno mlajši: na takega frfravca se pa res ne moreš zanesti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”