- potujčeváti
- -újem nedov. (á ȗ) nav. ekspr. jemati narodno zavest in znake narodnosti: nasilno potujčevati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
potujčevánje — a s (ȃ) glagolnik od potujčevati: gospodarsko zatiranje in potujčevanje naroda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tújčiti — im nedov. (ú ȗ) 1. star. potujčevati: tujčiti podjarmljene narode 2. knjiž., redko uporabljati tuje besede, tujke: v strokovnih delih veliko tujčijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika