- potujčevánje
- -a s (ȃ) glagolnik od potujčevati: gospodarsko zatiranje in potujčevanje naroda
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
potujčevánje
Look at other dictionaries:
nasílen — lna o prid. (ȋ) 1. ki v odnosu do koga uporablja silo, pritisk za uresničevanje svoje volje, zahteve: nasilen človek; kadar je pijan, je zelo nasilen; nasilno, teroristično gibanje / biti nasilen do žensk / človek nasilne narave // ki se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potujčeválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na potujčevanje: upreti se potujčevalnim težnjam / potujčevalna organizacija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potujčeválnica — e ž (ȃ) nav. ekspr. ustanova, navadno šola, ki pospešuje potujčevanje: taka šola je potujčevalnica naše mladine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tújčenje — a s (ū) 1. star. potujčevanje: tujčenje podrejenih narodov 2. knjiž., redko uporabljanje tujih besed, tujk: govornikovo nepotrebno tujčenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
