klénkati — am nedov. (ẹ̑) 1. nav. ekspr. zvoniti, navadno ob nesreči, smrti: že nekaj časa klenka / mrtvaški zvon klenka / začelo je klenkati zvoniti // nar. pritrkavati, potrkavati: pred prazniki so klenkali 2. ekspr. slabo, nevešče igrati (na klavir):… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potrkávanje — a s (ȃ) glagolnik od potrkavati: iz daljave se sliši potrkavanje; slovesen sprevod med potrkavanjem / potrkavanje dežja na okno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potrkováti — újem nedov. (á ȗ) potrkavati: potrkovati k prazniku / po votlem deblu potrkuje žolna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pribíjati — am nedov. (í) 1. z žebljem, žeblji pritrjevati: stal je na lestvi in pribijal desko z napisom; pribijati plakate / ekspr. streli brzostrelke so ga pribijali k tlom 2. nar. tolči, potrkavati: plesal je in pribijal s škornji; pribijal je, da se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pritrkávati — am nedov. (ȃ) 1. v krščanskem okolju zvoniti tako, da se ritmično udarja po dveh ali več zvonovih: cerkovnik pritrkava s srednjim in malim zvonom; zvoniti in pritrkavati / pritrkavati k prazniku / zvonovi ubrano pritrkavajo 2. udarjati ob kaj,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tenkljáti — ám [tǝnk in tenk] nedov. (á ȃ) nar. primorsko pritrkavati, potrkavati: zvonovi tenkljajo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trijánčiti — im nedov. (á ȃ) nar. pritrkavati, potrkavati: za binkošti so fantje trijančili / zvonovi so ubrano trijančili … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zatrijánčiti — im dov. (á ȃ) nar. začeti pritrkavati, potrkavati: še v mraku so možje zatrijančili / zvonovi so zatrijančili k prazniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika