- potopítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od potopiti: potopitev telesa v tekočino / potopitev sovražne ladje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brodolòm — ôma m (ȍ ó) uničenje, potopitev ladje na morju: ladji grozi brodolom; brodolom ladje Tisa // knjiž., ekspr. velik in odločilen neuspeh, propad: v življenju je doživel brodolom; zakonski brodolom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
imerzíja — e ž (ȋ) 1. fiz. potopitev objektiva mikroskopa in preparata v določeno tekočino, da bi se izboljšala povečava: mikroskopiranje z imerzijo 2. astr. začetek zakritja nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom ali z njegovo senco … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ladjelòm — ôma m (ȍ ó) knjiž. uničenje, potopitev ladje na morju; brodolom: kapitan je spoznal, da je ladjelom neizbežen // ekspr. velik in odločilen neuspeh, propad: ladjelom civilizacije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potópen — pna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na potopitev: greti vodo s potopnim grelcem ♦ teh. potopno spajkanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika