potíkati

potíkati
-am nedov. (ȋ) drugega za drugim dajati, spravljati v zemljo: potikati čebulčke, sadike ● potikal je prst skozi mrežo in ga spet umikal vtikal potíkati se ekspr., s prislovnim določilom 1. hoditi brez cilja, namena: rad se s puško potika po gozdu; ker je bil brez prenočišča, se je vso noč potikal po ulicah; potikati se okrog 2. prebivati, živeti (v različnih krajih) zunaj doma: ker so ga iskali biriči, se je več let potikal po gozdovih; kaj se boš potikal po svetu, pri tujih ljudeh, domov pridi / vse življenje se potikam po menzah hranim ● ekspr. okoli hlevov se je vsako noč potikal medved hodil; ekspr. tam se potikajo volkovi živijo, so; ekspr. namesto da bi delal, se potika potepa, pohajkuje; ekspr. kod se pa potika tako dolgo kje je, se mudi, zadržuje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • potíkati se — am se dov. (ȋ) pog. začeti se tikati: že po nekaj dneh sta se potikala …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okóli — prisl. (ọ̑) 1. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: okoli stoji vrsta stebrov; okoli se zavrteti / okoli se obrniti, ozreti / ekspr.: okoli in okoli je gosta živa meja; okoli in okoli se zasukati // izraža… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okróg — tudi okròg óga m (ọ̑; ȍ ọ) zastar. 1. okrožje: to mesto je središče okroga / vojaški okrog 2. področje, območje: petelin je pregnal vsakega tekmeca iz svojega okroga / zanj ni lepšega dekleta v okrogu zemlje ● zastar. stati v okrogu v krogu… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • potíkanje — a s (ȋ) glagolnik od potikati: potikanje sadik / večletno potikanje po svetu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • skítati se — am se nedov. (ȋ) zastar. potepati se, potikati se: rad se skita po ulicah / celo leto se je skital po svetu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • šléviti — im nedov. (ẹ ẹ̑) 1. nar. potikati se: ne vem, kdo šlevi ob tej uri okoli hiše 2. nar. vzhodno čvekati: kaj vse je ta človek šlevil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ubíjati — am nedov. (í) 1. z udarci, s silo povzročati smrt a) človeka: ropali so in ubijali / ubijati ljudi s strupi / ekspr. ni ubijal z rokami, ampak z besedo ukazoval je ubijati b) živali: ubijati kače // s silo svojega gibanja, padca povzročati smrt… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • usmájati — am nedov. (á) nar. tolminsko potikati se, potepati se: usmajati po svetu; kje si usmajal vse dopoldne …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”