- potênje
- -a s (é) glagolnik od potiti se: preprečevati potenje; nočno potenje bolnika / potenje sira
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
abundánten — tna o (ȃ) pridevnik od abundanca: abundantno potenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potílen — lna o prid. (ȋ) farm. ki pospešuje potenje: potilni čaj, prašek ♦ med. potilna kopel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potílnica — e ž (ȋ) prostor za potenje: visoka temperatura v potilnici; pren., ekspr. poleti je avtobus prava potilnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potílo — a s (í) farm. sredstvo, ki pospešuje potenje: predpisati potilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vròč — tudi vróč óča e prid. (ȍ ọ; ọ̄ ọ) 1. ki ima razmeroma visoko temperaturo: vroč likalnik; vroča juha, voda / vroči poletni dnevi; vroča poletja in mrzle zime / vroči kraji z visoko povprečno temperaturo // ki vzbuja, povzroča občutek vročine:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vročíca — e ž (í) 1. stanje pri visoki vročini, za katero so značilni občutek vročine, potenje in včasih duševne motnje: vročica je minila; blesti v vročici; dolgotrajna vročica; govori kot v vročici zmedeno / trese ga vročica mraz ∙ redko vročica ga kuha… … Slovar slovenskega knjižnega jezika