Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
akvalúnga — e ž (ȗ) priprava na stisnjen zrak, ki omogoča dihanje pod vodo in jo nosi potapljač s seboj: skupina potapljačev je bila opremljena s potapljaškimi oblekami in akvalungami; potapljati se z akvalungo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dekompresíja — e ž (ȋ) teh. zmanjševanje ali preprečevanje kompresije: dekompresija v motorju / potapljač mora po delu v globini skozi vse faze dekompresije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dekompresíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekompresijo: dekompresijski ventil; dekompresijska komora komora, v kateri prebije potapljač nekaj časa po delu pod vodo; dekompresijska priprava dekompresor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potapljávec — vca m (ȃ) redko potapljač: potapljavci so raziskali ladijske razbitine / ponirki so dobri potapljavci ♦ zool. potapljavci srednje velike ptice, ki se potapljajo, dobro plavajo in slabo letijo, Podicipediformes … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sifón — a m (ọ̑) 1. sodavica: piti vino s sifonom; steklenica sifona 2. teh. s tekočino, navadno z vodo, narejena zapora v odtočni cevi: sifon se je zamašil; sifon pod umivalnikom v kopalnici / talni sifon 3. geogr. z vodo do stropa zalit del rova,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skafandríst — a m (ȋ) potapljač s skafandrom: skafandrist se je dvignil na površje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
špórten — tna o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na šport: športna dejavnost; športne igre; športna prireditev; športno tekmovanje / športni ribolov / biti športni letalec, potapljač, ribič / športni klub; šolsko športno društvo / športni avtomobil avtomobil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žába — e ž (á) 1. manjša dvoživka s široko glavo, širokim trupom in daljšimi zadnjimi okončinami: žabe kvakajo, regljajo; žaba skoči v mlako; samec žabe; piti kot žaba zelo dosti, pogosto; žabe in krastače / pog. jesti žabe žabje krake // samica te… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
