- postavljáč
- -a m (á) ekspr. 1. kdor kaj postavlja: bil je za postavljača kegljev 2. kdor se (rad) postavlja, baha: tisti postavljač mi je zelo zoprn; ti fantje so znani postavljači in pretepači
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
postavljač — postàvljāč m <G postavljáča> DEFINICIJA onaj koji postavlja [postavljač čunjeva] ETIMOLOGIJA vidi postaviti … Hrvatski jezični portal
postàvljāč — m 〈G postavljáča〉 onaj koji postavlja [∼ čunjeva] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
vážič — a m (ȃ) žarg. bahač, postavljač: kakšen važič je; imeti koga za važiča / zmerjati koga z važičem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
važnjákovič — a m (á) žarg. bahač, postavljač: ta važnjakovič hoče imeti zmeraj zadnjo besedo … Slovar slovenskega knjižnega jezika