Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mešétar — ja m (ẹ̑) 1. posredovalec pri sklepanju kupčij, pogodb: mešetar je zelo hvalil žival; prodal je vole brez mešetarjev; vzel ga je za svojega mešetarja; vpije kot mešetar / ekspr. ženitovanjski mešetar posrednik ♦ ekon. borzni mešetar samostojen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
agènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) 1. zastopnik podjetja pri sklepanju kupčij, ki obiskuje stranke na domu: zavarovalni agent; agent za šivalne stroje // samostojen posredovalec kupčij, mešetar: borzni agent; trgovski agent 2. zaupen sodelavec državne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bórzen — zna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na borzo: borzni papirji; borzne kupčije; borzna poročila ♦ ekon. borzni mešetar samostojen posredovalec borznih kupčij; borzni tečaj na borzi ugotovljena cena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mediátor — ja m (ȃ) knjiž. posredovalec, posrednik: predmeti postanejo mediatorji odnosov med posameznimi dramskimi junaki; mediatorji med kulturo in družbo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
médij — a m (ẹ) 1. kdor je, bo hipnotiziran: izbrati medija iz občinstva; uspavati medija // v okultizmu kdor je v transu primeren za posredovanje med resničnostjo in svetom duhov: medij v transu / biti dober medij 2. knjiž. snov, sredstvo, zlasti kot… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
novíčar — ja m (ȋ) 1. sodelavec lista Kmetijske in rokodelske novice: Stritarjeva polemika z novičarji 2. star. posredovalec novic: bil je za novičarja vsej okolici // zastar. sel, kurir: poslali so novičarja ● knjiž. bil je novičar pri večernem listu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posredovalnína — e ž (ȋ) plačilo za posredovanje: posredovalec je prejel precejšnjo posredovalnino; posredovalnina za kupčijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
senzál — a m (ȃ) ekon., v nekaterih državah samostojen posredovalec borznih kupčij, borzni posrednik: finančniki in senzali / borzni senzal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srédnik — a m (ẹ̑) star. posrednik, posredovalec: bil je srednik med sprtima bratoma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakóten — tna o prid., zakótnejši (ọ̑) 1. ki je, se nahaja v zakotju: zakotna gostilniška miza / zakoten kraj; zakotna dolina, ulica / zakotna lega // ekspr. od pomembnejšega dogajanja zelo oddaljen, odmaknjen in zato navadno zanemarjen, slab: zakotna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
