Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
aktualizírati — am dov. in nedov. (ȋ) narediti aktualno, sodobno, posodobiti: aktualizirati pouk; aktualizirati dramo, revijo / aktualizirati vprašanje mladinskega prestopništva načeti, sprožiti aktualizíran a o: nova, aktualizirana izdaja knjige … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomladíti — ím dov., pomládil (ȋ í) 1. narediti kaj mlado: čudežni napoj je v starko začarano princeso spet pomladil / duševno pomladiti 2. narediti, da dobi kdo mlad, mladosten videz: frizura, obleka jo je pomladila; pomladiti koga z lepotno operacijo; v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posodôbljenje — a s (ȏ) glagolnik od posodobiti: posodobljenje izobraževanja in vzgoje / posodobljenje klasične drame … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pospeševálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor (kaj) pospešuje: pospeševalec mladinskega gibanja / bil je velik pospeševalec znanosti; pren., ekspr. alkohol je eden izmed pospeševalcev tuberkuloze ♦ agr. (kmetijski) pospeševalec kmetijski strokovnjak, ki svetuje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pospeševálen — lna o prid. (ȃ) s katerim se kaj pospešuje: zavod opravlja raziskovalno in pospeševalno delo za razvoj gradbeništva / pospeševalni motivi, vplivi; pospeševalne okoliščine ♦ agr. pospeševalna služba dejavnost, ki se ukvarja s strokovnim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
premladíti — ím dov., premládil; premlajèn (ȋ í) zastar. preroditi, prenoviti: te ideje so premladile gibanje; premladiti svet / vidno se je premladil pomladil ∙ zastar. premladiti svoj način pesnjenja posodobiti, modernizirati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rafinácija — e ž (á) rafiniranje: posodobiti rafinacijo; rafinacija aluminija, nafte; rafinacija sladkorja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
separacíjski — tudi separácijski a o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na separacijo: posodobiti separacijske naprave / separacijski proces … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slúžba — e ž (ȗ) 1. delo na podlagi delovnega razmerja: dobiti, imeti, iskati, izgubiti, odpovedati službo; biti brez službe; odpustiti, ekspr. napoditi koga iz službe; biti ob službo; sprejeti koga v službo / priložnostna, stalna, začasna služba / pisar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
