Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
imitátor — ja m (ȃ) 1. kdor dela kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega; posnemovalec, ponarejevalec: imitator znanih umetnin 2. knjiž. kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug; posnemovalec, oponašalec: imitator svojega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
orientalízem — zma m (ȋ) način življenja in mišljenja, značilen za orient: bil je občudovalec in posnemovalec orientalizma; prodiranje orientalizma v Evropo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posnemáč — a m (á) zastar. posnemovalec: posnemač velikega vzornika / pri pisanju ni bil izviren, bil je le posnemač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posnemálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) posnemovalec: ni izumitelj, ampak le posnemalec; njegovo delo ni takoj našlo posnemalcev; Cankarjevi posnemalci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sledník — a m (í) knjiž. 1. kdor komu sledi: slednik se je ustavil / hotela se je skriti svojemu sledniku zasledovalcu / to delo bodo končali naši sledniki nasledniki 2. posnemovalec: slednik svojega vzornika / Župančičevi sledniki 3. vohun: podatki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
