cíničen — čna o prid. (í) ki prezira splošno veljavne vrednote, posmehljiv: ciničen človek / njegov cinični smeh; cinične besede; cinična brezobzirnost; cinično gledanje na svet cínično prisl.: cinično govoriti, smejati se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iróničen — čna o prid. (ọ) ki izraža negativen, odklonilen odnos do česa, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami, posmehljiv: ironičen človek, pisatelj; hotel je biti ironičen do nje, pa se mu ni posrečilo / ironičen izraz v obrazu; imel je ironičen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
màh — tudi máh máha m (ȁ á; ȃ) 1. glagolnik od mahniti: rahel mah; mah z mečem, veslom (pri veslanju); mah z roko / z enim mahom je podrl nasprotnika 2. star. razmah, polet: dati maha svojim čustvom; stvar je dobila še večji mah 3. star. trenutek,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mefísto — a m (ȋ) ekspr. posmehljiv, škodoželjen, zloben človek: ne poslušaj vendar tega mefista … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nacík — a m (ȋ) knjiž., redko nadih: cvet z rožnatim nacikom / njegove besede imajo posmehljiv nacik prizvok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nadàh — áha m (ȁ á) knjiž., redko nadih: listi dobivajo rjavkast nadah / njegove besede imajo posmehljiv nadah prizvok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nadíh — a m (ȋ) knjiž. 1. rahel barvni odtenek: sencam je dal slikar moder nadih; listje že dobiva rdeč nadih; cvet z rožnatim nadihom; na licih je imela nadih rdečice / vlažen nadih na šipah 2. rahla zvočna ali čustvena obarvanost: oddaljenost je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
parodíja — e ž (ȋ) 1. lit. delo, ki na posmehljiv, porogljiv način posnema zlasti vsebino drugega, resnega dela: napisati, objaviti parodijo; Robova parodija Jurčičevega Desetega brata; parodija na Prešernove verze 2. knjiž. posmehljivo, porogljivo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podsmehljív — a o prid. (ȋ í) knjiž. posmehljiv: postal je zbadljiv in podsmehljiv / njegov podsmehljivi glas podsmehljívo prisl.: podsmehljivo jo je pogledal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posmehljívec — vca m (ȋ) posmehljiv človek: ni se menil za besedičenje posmehljivcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika