Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
cínik — a m (í) 1. ciničen človek: postal je popoln cinik; imajo ga za cinika / ekspr.: ti si cinik; ne bodi tak cinik 2. filoz. pristaš filozofske smeri po Sokratu, ki se je zavzemala za skromno in asketsko življenje; kinik: grški ciniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cinízem — zma m (ȋ) ciničen odnos do česa: govoriti z rahlim cinizmom; s svojim cinizmom podira naše delo; brezobziren cinizem; to je višek cinizma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zasmèh — in zasméh éha m (ȅ ẹ; ẹ̑) izražanje zelo negativnega, poniževalnega odnosa do koga, navadno z besedami: zasmeh ga je prizadel; namesto priznanja je doživel zasmeh; ciničen, krut zasmeh / sprejeli so ga z zasmehom ∙ ekspr. biti komu v zasmeh… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zasmehljívec — vca m (ȋ) redko zasmehovalec: ciničen zasmehljivec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
