- posláništvo
- -a s (á) diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, za stopnjo nižje od veleposlaništva: osebje poslaništva
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
apostólski — a o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
inscenírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. gled. narediti načrt za likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu: delo je insceniral znani arhitekt / opero so inscenirali s sodobnimi igralskimi prijemi uprizorili, izvedli 2. nav. slabš. izvesti, realizirati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
legácija — e ž (á) polit. diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, za stopnjo nižje od veleposlaništva; poslaništvo: osebje legacije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nunciatúra — e ž (ȗ) rel., navadno v zvezi apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem: predstavnik apostolske nunciature … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poslániški — a o prid. (á) nanašajoč se na poslanike ali poslaništvo: poslaniško osebje / poslaniški ataše … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poslánstvo — a s (ȃ) 1. kar je komu zaupano, da naredi, opravi v korist določene širše skupnosti, navadno v meddržavnih odnosih: svoje poslanstvo je uspešno opravil / kmalu bo konec mojega poslanstva; njegovo poslanstvo je bilo strogo zaupno / poslanstvo se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika