- posinóviti
- -im dov. (ọ̄ ọ̑) posvojiti osebo moškega spola: očim ga je posinovil
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
posíniti — em dov. (í ȋ) knjiž. posijati: sonce posine skozi zelenje / v ozke ulice še ni posinil dan im dov. (ȋ ȋ) knjiž. posinoviti: ker nista imela svojih otrok, sta ga posinila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posinóvljenje — a s (ọ̑) glagolnik od posinoviti: odločila sta se za posinovljenje otroka brez staršev … Slovar slovenskega knjižnega jezika