- pošiljátev
- -tve ž (ȃ) glagolnik od pošiljati ali poslati: pošiljatev pritožb; rok pošiljatve // redko pošiljka: pošiljatev tehta deset gramov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dobáva — e ž (ȃ) oskrba kupca z naročenim blagom: podjetje je prevzelo dobavo polizdelkov; ustaviti dobavo plina; hitra dobava; dobava premoga; dobava za vojsko; rok dobave je potekel / dobava opreme iz inozemstva // redko dostava, pošiljatev: dobava… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pošiljátven — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na pošiljatev: plačati pošiljatvene stroške / pošiljatveni rok … Slovar slovenskega knjižnega jezika