- poséven
- -vna -o prid. (ẹ̄) redko setven: posevne površine
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pošéven — vna o prid. (ẹ̄) ki se odklanja od navpične ali vodoravne smeri: poševen drog, strop; poševna črta, vrsta, zareza; poševna lega, smer; ta hiša ima zelo poševno streho / dež je padal v poševnih curkih; poševen pramen svetlobe / imeti poševno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kós — 1 a m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom del snovi, stvari: pojedel je tri kose kruha; zaviti kaj v kos papirja; majhen, velik kos sira / odrezati kos salame / razdeliti hlebec na dva kosa; zrezati kaj na drobne kose na drobno 2. navadno s prilastkom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kósnik — a m (ọ̑) navt. poševen drog na prednjem delu premca: stal je na kosniku; kosnik jahte … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naslánjati — am nedov. (ā) dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: naslanjati deske na steno / ne naslanjajte koles na zid / naslanjati obraz med dlani, na dlani, v dlani; naslanjati brado,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nasloníti — slónim stil. ím dov., naslônil stil. naslónil (ȋ ọ, í) 1. dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: nasloniti lestev na zid; nasloniti ob ograjo prisloniti / naslonil je puško na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poléči — léžem dov., polézi polézite; polégel polêgla; nam. poléč in polèč (ẹ ẹ̑) 1. drug za drugim namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: ob strelu so vojaki polegli; polegli so in zaspali // drug za drugim namestiti se, spraviti se v tak… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polégati — am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. drug za drugim nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: borci so polegali in začenjali streljati // drug za drugim nameščati se, spravljati se v tak položaj zaradi spanja, počitka: utrujeni so polegali po golih tleh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
položáj — a m (ȃ) 1. način, kako je kaj nameščeno a) glede na svojo daljšo os in določeno ravnino: ostati v določenem položaju; navpičen, poševen položaj palice; veja se je znebila snega in se vrnila v prejšnji položaj b) glede na druge dele celote:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pošévnik — a m (ẹ̑) les. orodje, s katerim se les prižaguje, žaga poševno na vzdolžno os: žagati ob poševniku ◊ navt. poševen drog na prednjem delu premca; kosnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prislánjati — am nedov. (ā) dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: prislanjati kolo na ograjo, ob ograjo; mokre škornje je prislanjal k peči // dajati kaj v tak položaj, da se (z enim delom)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika