poléči

poléči
-léžem dov., polézi polézite; polégel polêgla; nam. poléč in polèč (ẹ́ ẹ̑) 1. drug za drugim namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: ob strelu so vojaki polegli; polegli so in zaspali // drug za drugim namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka: popotniki so bili trudni in so zgodaj polegli / čreda je polegla / poleči k počitku 2. priti iz normalnega v poševen, vodoraven položaj: visoka trava rada poleže / konju so uhlji polegli po glavi 3. knjiž., s prislovnim določilom razprostreti se, razširiti se nizko nad površino: dim je polegel po palubi; megla se je polegla po dolini 4. knjiž. z daljšo, širšo stranjo namestiti kaj pokonci stoječega na podlago: da se vreča ne bi prevrnila, jo je polegel / polegel ga je na klop in ga začel tepsti; mulovodci so polegli mule 5. skotiti, povreči: psica, svinja je polegla pet mladičev / nizko polegla je že tri pankrte rodila ● pazi, da svinja mladičev ne poleže povzroči poškodbe, smrt mladičev, ležeč na njih; star. v vasi je poleglo že deset prašičev poginilo; nar. tolminsko do kosila poležem vso travo pokosim; ekspr. polegel je že marsikatero žensko imel je že z marsikatero žensko spolni odnos; star. mraz ga je tresel, da je moral poleči leči poléči se 1. postati manj intenziven, manj izrazit: boj, jeza, nevihta se poleže / ponoči se je življenje v mestu poleglo / govorice so se kmalu polegle / razburkano morje se je poleglo se je umirilo; brezoseb. ko sem to slišal, se je v meni poleglo 2. preiti iz lebdečega stanja na površino česa, na dno: blato se je poleglo na dno / prah se je polegel ● posedi malo, da se kosilo poleže da želodec začne normalno prebavljati; suh sneg, zrahljana zemlja se kmalu poleže usede, posede; ekspr. tam se svet nekoliko poleže postane bolj položen, raven polégel -êgla -o: polegle strasti so se spet budile poléžen -a -o: kdaj je bil pes poležen; dlaka ni poležena, ampak stoji pokonci; po nevihti je bilo žito poleženo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • pòleći — (koga, što, ∅, na koga) svrš. 〈prez. pòlegnēm, pril. pr. polegāvši, prid. rad. pòlegao〉, {{c=1}}v. {{ref}}polegnuti{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • poleći — pòleći (koga, što, Ø, na koga) svrš. <prez. pòlegnēm, pril. pr. polegāvši, prid. rad. pòlegao> DEFINICIJA v. polegnuti ETIMOLOGIJA vidi polegnuti …   Hrvatski jezični portal

  • poleac — POLEÁC, Ă, poleaci, ce, s.m. şi f., adj. (înv. şi reg.) Polonez. – Din pol. polak, ucr., rus., scr. poljak. Trimis de oprocopiuc, 29.03.2004. Sursa: DEX 98 …   Dicționar Român

  • navdúšenje — a s (ȗ) 1. veliko veselje, volja, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: za tako delo je potrebno navdušenje; fant kaže veliko navdušenje za učenje / svojega navdušenja za napredne ideje ni mogel dolgo skrivati / ekspr. bojevati se z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stíšati — am dov. (ȋ) narediti, da postane kaj tiho, tišje: stišati glas, jok / stišati orkester; stišati razposajene otroke pomiriti, umiriti stíšati se 1. postati tih, tišji: pogovor se je stišal; brezoseb. v razredu se je stišalo / glasovi so se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • latać [lecieć, biegać i in.] z językiem [jęzorem, ozorem] — {{/stl 13}}{{stl 33}} chodzić plotkować, roznosić plotki, sensacyjne wiadomości :{{/stl 33}}{{stl 10}}Lubiła latać, ganiać, biegać z językiem po sąsiadkach. Jak tylko się czegoś dowie, zaraz poleci z jęzorem do znajomych. {{/stl 10}} …   Langenscheidt Polski wyjaśnień

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”