- posestvováti
- -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti posestnik česa: posestvovati kmetijo; ekspr. posestvovati družbeno moč
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
posestvovánje — a s (ȃ) glagolnik od posestvovati: posestvovanje zemlje / posestvovanje družbene moči … Slovar slovenskega knjižnega jezika