- porúšenje
- -a s (ū) glagolnik od porušiti: porušenje hiše, mesta / porušenje naravnega ravnovesja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
implozíja — tudi implózija e ž (ȋ; ọ) fiz. hitro porušenje votlega telesa zaradi premočnega zunanjega pritiska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razvál — tudi razvàl ála m (ȃ; ȁ á) 1. knjiž. porušenje, uničenje: potres je povzročil velik razval 2. zastar. razvalina: na hribu je star razval … Slovar slovenskega knjižnega jezika