- porogljívec
- -vca m (ȋ) nav. ekspr. kdor je porogljiv: ni se menil za pripombe porogljivcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
porogljívka — e ž (ȋ) ekspr. 1. ženska oblika od porogljivec: porogljivka ga je prizadela 2. porogljiva beseda: porogljivk ni mogel več poslušati … Slovar slovenskega knjižnega jezika