Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
hehèt — éta m (ȅ ẹ) smeh, navadno porogljiv, škodoželjen: tisti hehet mu je začel presedati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
parodíja — e ž (ȋ) 1. lit. delo, ki na posmehljiv, porogljiv način posnema zlasti vsebino drugega, resnega dela: napisati, objaviti parodijo; Robova parodija Jurčičevega Desetega brata; parodija na Prešernove verze 2. knjiž. posmehljivo, porogljivo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
porogljívec — vca m (ȋ) nav. ekspr. kdor je porogljiv: ni se menil za pripombe porogljivcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
režáj — a m (ȃ) ekspr. izraz obraza, navadno močno raztegnjene ustnice, ki kaže a) veselje, radost: njegov režaj bi vsakogar spravil v dobro voljo / ustnice so se mu razširile v vesel režaj b) negativen, odklonilen odnos: nesramen, porogljiv režaj /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sméh — a m (ẹ̑) izražanje zlasti veselja, sreče z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi: loteval se ga je smeh; ob pogledu na ta prizor ga je smeh hitro minil; ekspr. smeh ga grabi, lomi, popade, razganja; izzvati smeh pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaplésati — in zaplesáti pléšem dov. (ẹ á ẹ) 1. začeti plesati: prvi plesni pari so že zaplesali; prijela sta se za roke in zaplesala / medved se je postavil na zadnje noge in zaplesal // plesaje izvesti: zaplesali so nekaj valčkov, potem pa prešli na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
