- porédnež
- -a m (ẹ̑) poreden človek, zlasti otrok: porednež ji je vrgel kepo za vrat / mati je oštela malega poredneža / ekspr. vrabček porednež / kot nagovor te bomo že ugnali, porednež
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
grdávš — tudi grdávž a m (ȃ) ekspr. malopriden, malovreden človek: ne trpim, da bi se družil s takim grdavšem / vi ste pa res pravi grdavš nagajivec, porednež / kot nagovor: te ni sram, grdavš; spet si se potepal, grdavš grdi i ž (ȃ) redko grdoba, grdež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kajón — a m (ọ̑) nar. zahodno grdoba, porednež: temu kajonu ni da bi verjel / kot nagovor ti kajon ti, samo zdraho delaš … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kujón — a m (ọ̑) pog. grdoba, porednež: takemu kujonu ne moreš zaupati; vražji kujon / to je pa star kujon / kot nagovor nikar se ne izgovarjaj, kujon kujonasti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šèk — medm. (ȅ) 1. posnema glas pri udarcu, zamahu: šek, z enim zamahom je razbil okno / porednež, mama te bo šek, šek natepla, pretepla 2. redko šlek, šlik: aha, tepen si bil, šek šek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stikáč — tudi iztikáč a m (á) ekspr. kdor (rad) stika, išče: fant je porednež in stikač … Slovar slovenskega knjižnega jezika