Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
jájčnik — a m (ȃ) 1. nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja jajčeca: izrezati, odstraniti jajčnike; nerazviti jajčniki 2. jed iz jajc, ocvrta na maščobi: pripraviti jajčnik; jajčnik s sirom 3. posodica za serviranje mehko kuhanega jajca: porcelanast… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kávnik — a m (ȃ) gastr. posoda za serviranje kave: iz kavnika naliti v skodelice; porcelanast kavnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
króžniček — čka m (ọ̑) manjšalnica od krožnik: porcelanast krožniček; skodelica in krožniček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
króžnik — a m (ọ̑) 1. nekoliko poglobljena, navadno okrogla posoda za serviranje hrane: postaviti krožnike na mizo; naliti juho na krožnik; emajliran, porcelanast krožnik; krožnik juhe, kaše / desertni, globoki, plitvi krožnik // pog. vsebina krožnika:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
porcelánski — a o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na porcelan: porcelanska masa / porcelanska industrija / pridobivanje porcelanske gline 2. porcelanast: porcelanski krožnik; krhka porcelanska skodelica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
psíček — čka m (ȋ) manjšalnica od pes: na vrvici voditi kodrastega psička / psiček jazbečar / psica s psički / porcelanast psiček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
scálnik — a [u̯n tudi ln] m (ȃ) zastar. (straniščna) školjka za moške; pisoar: porcelanast scalnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
umiválnik — a m (ȃ) večja plitva posoda za umivanje: umivalnik se je razbil; pomiti umivalnik; umivati se v umivalniku; plastičen, pločevinast, porcelanast umivalnik; umivalnik, bide in kopalna kad / prinesla je umivalnik tople vode … Slovar slovenskega knjižnega jezika
