popláčati

popláčati
in poplačáti -am dov. (á á á) 1. v celoti plačati, poravnati: poplačati dolgove, škodo 2. narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: poplačati delo, trud / poplačati dobroto z nehvaležnostjo / kot vljudnostna fraza s čim, kako naj ti to poplačam; pren. lep razgled nas je poplačal za težko pot ∙ knjiž. za to te bom še poplačal se ti bom maščeval popláčan -a -o: dolg še ni poplačan; njegov trud je bil bogato poplačan

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • poplaćati — popláćati (koga, što) svrš. <prez. pòplāćām, pril. pr. āvši, prid. rad. popláćao> DEFINICIJA jedno za drugim platiti, sve redom platiti [poplaćati račune; poplaćati težake] ETIMOLOGIJA po + v. platiti …   Hrvatski jezični portal

  • popláćati — (koga, što) svrš. 〈prez. pòplāćām, pril. pr. āvši, prid. rad. popláćao〉 jedno za drugim platiti, sve redom platiti [∼ račune; ∼ težake] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • desétkraten — tudi desétkráten tna o prid. (ẹ̑; ẹ̑ ā) desetkrat tolikšen: letalo preleti v istem času desetkratno razdaljo; desetkratna vrednost desétkratno tudi desétkrátno prisl.: desetkratno poplačati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hvaléžnost — i ž (ẹ) čustvo hvaležnega človeka: otroke je navdajala hvaležnost; storiti kaj iz hvaležnosti; globoka, iskrena, velika hvaležnost; bolnikova hvaležnost do zdravnika / besede, solze hvaležnosti // izražanje tega čustva: dolžen sem mu hvaležnost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • napláčati — in naplačáti am dov. (á á á) knjiž. 1. plačati znesek ali del zneska naprej: naplačati za hišo 2. poplačati: naplačal ga je za njegovo delo / prijaznost mu je obilno naplačal …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèhvaléžnost — i ž (ȅ ẹ) nehvaležno vedenje, ravnanje: dobroto poplačati z nehvaležnostjo; ekspr. črna nehvaležnost / očeta je bolela sinova nehvaležnost ∙ nehvaležnost je plačilo sveta …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nekóč — prisl. (ọ̑) izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi v preteklosti ali prihodnosti: z materjo sva šla nekoč na tisti hrib; nekoč boš moral vse poplačati / v pravljicah nekoč je živel kralj / po teh poljih, nekoč močvirjih,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèpoplačljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki se ne da poplačati: nepoplačljivi dolgovi ∙ knjiž. poslušanje te skladbe je bilo nepoplačljivo doživetje izredno, čudovito …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oškodováti — újem tudi oškódovati ujem dov. (á ȗ; ọ̄) 1. povzročiti, narediti, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti: s takim ravnanjem so oškodovali delavce; oškodovati koga pri kupčiji // povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: stroški, ki jih je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • poplačílo — a s (í) 1. glagolnik od poplačati: poplačilo dolga 2. star. plačilo: pričakoval je bogato poplačilo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”