- popívanje
- -a s (í) glagolnik od popivati: nočno popivanje; popivanje in ponočevanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izgóvor — a m (ọ̑) 1. opravičilo, pri katerem se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok: iskati, izmisliti si izgovor; najti primeren izgovor za popivanje; pog. vedno ima kak izgovor se izgovarja; ekspr. jalov, prazen izgovor; ekspr. sita je že njegovih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóckanje — a s (ọ̑) glagolnik od kockati: oblast je kockanje prepovedala; kockanje in popivanje / kockanje ceste bo v dveh dneh končano … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krók — a m (ọ̑) pog. zabava, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč, (nočno) popivanje: udeležil se je veselega kroka; po kroku ga je bolela glava / ekspr. večerja se je razvila v pravi krok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krokáda — e ž (ȃ) ekspr. zabava, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč, (nočno) popivanje: pri vseh krokadah je vztrajal do konca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krokaríja — e ž (ȋ) pog. zabava, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč, (nočno) popivanje: udeležil se je vsake krokarije; priredili so veliko krokarijo; nedeljske, sobotne krokarije / ekspr. praznovanje se je končalo s krokarijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pijánščina — e ž (ȃ) 1. ekspr. popivanje, veseljačenje: srečala sta se na neki pijanščini 2. nar. štajersko pijančevanje, pitje: pijanščina iz obupa / v pijanščini se je spozabil v pijanosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ponočevánje — a s (ȃ) glagolnik od ponočevati: popivanje in ponočevanje / tudi ponočevanje ob televizorju ni preveč priporočljivo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ponočnjáški — a o prid. (á) nanašajoč se na ponočnjake ali ponočnjaštvo: ponočnjaški razgrajači; ponočnjaška družba; ponočnjaško popivanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripráviti — im dov. (á ȃ) 1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripraviti mizo za kosilo, sobo za goste; pravilno pripraviti meso za pečenje; pravočasno pripraviti oder za predstavo; skrbno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razbrzdáti se — ám se dov. (á ȃ) priti v stanje čustvene, čutne neobvladanosti, zlasti v želji po zadovoljevanju spolne ljubezni: mladina se je razbrzdala; v tem okolju se je popolnoma razbrzdal razbrzdán a o: razbrzdan starec; razbrzdana domišljija; razbrzdana … Slovar slovenskega knjižnega jezika