Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
eksponènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) 1. nav. slabš., navadno s prilastkom kdor dela po navodilih kake skupine, zlasti politične: fašistični eksponenti; eksponenti begunske vlade / glavni eksponent stranke predstavnik, pooblaščenec / eksponent kapitalizma;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
legát — 1 a m (ȃ) 1. rel. papežev odposlanec na kaki veliki verski prireditvi: legat na evharističnem kongresu; sprejem legata / papežev legat 2. pri starih Rimljanih pooblaščenec, odposlanec, namestnik v vojaških ali upravnih zadevah 2 a m (ȃ) jur.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opolnomóčenec — nca [u̯n] m (ọ̑) zastar. pooblaščenec: pogodbo je podpisal opolnomočenec te organizacije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pooblaščênka — e ž (é) ženska oblika od pooblaščenec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prokurátor — ja m (ȃ) 1. nekdaj pooblaščenec, zastopnik: vse njene zadeve je urejal prokurator; tožitelja je na sodišču zastopal prokurator 2. pri starih Rimljanih cesarjev namestnik v provinci: bil je prokurator v Judeji ◊ jur. državni prokurator do 1929… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prokuríst — a m (ȋ) jur., nekdaj pooblaščenec, ki ima prokuro: novi prokurist je začel z delom; prokurist v banki, podjetju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vročítev — tve ž (ȋ) glagolnik od vročiti: vročitev odločbe; vročitev pošiljke, telegrama; datum vročitve ♦ jur. pooblaščenec za vročitve kdor je pooblaščen sprejemati uradne spise namesto stranke, nima pa pravice opravljati drugih pravnih dejanj namesto… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
