poneúmiti

poneúmiti
-im dov. (ú ȗ) nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo neumen, omejen: denar, uspeh ga je poneumil; ker bere same stripe in kriminalke, se je poneumil poneúmljen -a -o: poneumljeni bralci; živel je v poneumljenem okolju

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • zbêbiti — im tudi zbébiti im dov. (é ȇ; ẹ ẹ̑) slabš. poneumiti: vino zbebi človeka; s svojimi idejami je vse zbebil; čisto se je zbebil zbêbljen tudi zbébljen a o: zbebljen človek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”