- zbêbiti
- -im tudi zbébiti -im dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) slabš. poneumiti: vino zbebi človeka; s svojimi idejami je vse zbebil; čisto se je zbebil zbêbljen tudi zbébljen -a -o: zbebljen človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.