- ponaredítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od ponarediti: bil je obsojen zaradi ponareditve podpisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
prenaréja — e ž (ẹ̑) zastar. sprememba, predrugačenje: prenareja človekovih predstav / prenareja denarja, listine ponareditev … Slovar slovenskega knjižnega jezika