pométati

pométati
-am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. čistiti z metlo, omelom: pometati dvorišče, sobo, stopnice; pometati in pomivati tla / pometati z metlo; pren., ekspr. burja pometa ceste // s pometanjem odstranjevati: pometati črepinje, ogorke 2. ekspr. pri premikanju, gibanju dotikati se česa: krilo ji pometa po tleh / lasje so ji pometali po hrbtu opletaliekspr. mislijo si, da lahko z njim pometajo delajo, počenjajo, kar hočejo; vsak naj pometa pred svojim pragom naj uredi najprej svoje zadeve; naj se ne vtika v tuje zadeve; preg. nova metla dobro pometa delavec, uslužbenec, zlasti višji, si na novem delovnem mestu zelo prizadeva izboljšati delo, razmere

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • pometati — pométati svrš. <prez. pòmētām, pril. pr. āvši, prid. rad. pométao> DEFINICIJA reg. metnuti što [pometati sve stvari na hrpu] ETIMOLOGIJA po + v. metnuti …   Hrvatski jezični portal

  • pòmetati — (što, koga) nesvrš. 〈prez. ećēm, pril. sad. ećūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}pòmesti{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • pometati — pòmetati (što, koga) nesvrš. <prez. ećēm, pril. sad. ećūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. pomesti ETIMOLOGIJA vidi pomesti …   Hrvatski jezični portal

  • pometáti — méčem dov., pomêči pomečíte; pomêtal (á ẹ) 1. z metanjem spraviti z določenega mesta: odvečno blago so pometali z ladje; pometati prazne škatle stran / ekspr. razgrajače so pometali iz gostilne // s svojim delovanjem spraviti z določenega mesta …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brézovka — e ž (ẹ) 1. brezova šiba: na svoji koži boš občutil brezovko; švrkati koga z brezovko 2. redko brezova metla: pometati z brezovko …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dvoríšče — a s (í) prostor pred hišo, za njo ali med hišo in pripadajočimi gospodarskimi poslopji: pometati dvorišče; zapeljati voz na dvorišče; ograjeno, tlakovano dvorišče; kmečko, šolsko dvorišče / kraško dvorišče; notranje, zunanje dvorišče ♦ arhit.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • plóčnik — a m (ọ̑) dvignjena, ožja, navadno tlakovana površina ob cesti: asfaltirati, popravljati pločnik; pometati pločnike; hoditi po pločniku; obstati na robu pločnika …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pódnica — e ž (ọ̄) deska v podu: privzdigniti podnico; zamenjati podnico; macesnove podnice; preperele, umazane podnice; les za podnice ♦ navt. podstavek iz desk, ki se da na dno čolna ali ladijskega skladišča // nav. mn., redko pod: pometati podnice;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pométanje — a s (ẹ̄) glagolnik od pometati: pometanje ceste, kuhinje; čiščenje in pometanje / pometanje smeti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • šténga — e ž (ẹ̑) nižje pog. stopnica: izklesati štenge v skale; na vsaki štengi je postal in počival; treba je popraviti nekaj šteng / štenge vodijo na podstrešje, v klet; pometati štenge …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”