- pometáč
- -a m (á) delavec, ki pometa: preživlja se kot pometač / cestni pometač
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pometáč
Look at other dictionaries:
pomètāč — m (pometàčica ž) 〈G pometáča〉 onaj koji mete (ob. u zn. koji mete gradske ulice, kojemu je to posao; smetlar) … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pometač — pomètāč m <G pometáča> DEFINICIJA onaj koji mete (ob. u zn. koji mete gradske ulice, kojemu je to posao; smetlar) ETIMOLOGIJA vidi pomesti … Hrvatski jezični portal
pometačica — pometàčica ž DEFINICIJA v. pometač ETIMOLOGIJA vidi pomesti … Hrvatski jezični portal
dnò — à s, rod. mn. dnòv in dnóv stil. dán, mest. mn. dnìh in dnéh (ȍ ȁ) 1. spodnji, osnovni del posode ali posodi podobne priprave: izbiti sodu dno; napraviti, očistiti dno; vstaviti sodu dno; gošča se zbira na dnu lonca; kovček z dvojnim dnom;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
máhati — am, in máhati tudi maháti am nedov. (á; á á á) 1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: pri govorjenju maha okrog sebe; razlagal je in mahal z rokami / ptič maha s perutmi; pes maha z repom / od jeze je mahal s knjigo na levo in desno / z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
