Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
o — predl., z mestnikom 1. za izražanje vsebine predmeta govornega, miselnega, pisnega obravnavanja a) pri glagolih: govoriti, poročati, pričati, razpravljati o kom ali čem; o tem dogodku je vztrajno molčal; pela je o ljubezni; si kaj slišal o bratu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preskakováti — újem nedov. (á ȗ) 1. s skoki prihajati čez kaj: na poti je moral preskakovati jarke; po dve stopnici je preskakoval; mladiči se preskakujejo in prekopicavajo 2. s skoki prehajati na druga mesta: preskakovati z drevesa na drevo, z veje na vejo /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpotegováti — újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razpotegovati živalim čeljusti 2. raztegovati: razpotegoval je vzmet, dokler ni počila / razpotegovati usta / razpotegovati pomenek / na vzhodu se razpotegujejo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stojéčki — prisl. (ẹ̑) nar. vzhodnoštajersko stoje, stoječ: stopila sta noter in stoječki nadaljevala pomenek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
