- polnozvóčnost
- -i [u̯n] ž (ọ̄) knjiž. zvočna polnost, bogatost: po svoji polnozvočnosti ustvarja skladba orkestralni vtis
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
polnozvóčnost
Look at other dictionaries:
polno... — [u̯n] prvi del zloženk nanašajoč se na poln: polnoglasen, polnoleten, polnoličen, polnozvočnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
