polnomóčje

polnomóčje
-a [u̯n] s (ọ̑) zastar. pooblastilo: dati, imeti polnomočje; dobil je polnomočje, da upravlja s tem / podpisati polnomočje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”