- pólkléten
- -tna -o [u̯k] prid. (ọ̑-ẹ̑) ki je v kleti, katere okna so nad zemljo: polkletno stanovanje / polkletno okno
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pólkléten
Look at other dictionaries:
pólpritlíčen — čna o [u̯p] prid. (ọ̑ ȋ) redko polkleten: polpritlična soba / polpritlično okno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prikléten — tna o prid. (ẹ̑) redko polkleten, podpritličen: preseliti se v prikletno sobo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
