pólizdélek

pólizdélek
-lka [ou̯] m (ọ̑-ẹ̑) izdelek, namenjen za izdelavo finalnega izdelka: koža je surovina, usnje pa polizdelek; kovinski, lesni polizdelki; izvoz polizdelkov; polizdelki in finalni izdelki ∙ ekspr. to ni umetnina, ampak kiparski polizdelek nedovršeno, nepopolno kiparsko delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • ócet — ócta m (ọ̄) star. kis: dati ocet na solato; olje in ocet / sadni, vinski ocet ♦ kem. ocet raztopina ocetne kisline; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odkóvek — vka m (ọ̑) teh. kovan polizdelek: izdelovati, izvažati odkovke; jeklen odkovek; odkovki za avtomobilsko in kovinsko industrijo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pólfabrikát — a [u̯f] m (ọ̑ ȃ) redko polizdelek: usnje, deske in drugi polfabrikati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pólprodúkt — a [u̯p] m (ọ̑ ȗ) polizdelek: izvažati polprodukte / publ. odklanjati površnost, brezčutnost in druge polprodukte civilizacije slabe, negativne značilnosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pólproizvòd — óda [u̯p] m (ọ̑ ȍ ọ̑ ọ) polizdelek: izvažati polproizvode …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rondéla — e ž (ẹ̑) teh. okrogla ploščica kot polizdelek pri štancanju: rondele za izdelavo podložk …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • suròv — óva o prid., suróvejši (ȍ ọ̑) 1. ki je v naravnem stanju in ni obdelan, očiščen: surovi baker; surovi diamant; surova nafta / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo; surova guma kavčuk; surova drva… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tesánec — nca m (á) les. tesan lesni polizdelek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • túlec — lca m (ȗ) 1. cevasta priprava a) za hranjenje, nošenje puščic: obesiti si tulec čez rame; potegniti puščico iz tulca b) za hranjenje, nošenje česa sploh: spraviti šivanke v tulec; izročiti komu diplomo v tulcu; kovinski, plastičen tulec / tulec… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tvorívo — a s (í) 1. knjiž. snov, iz katere se kaj dela, izdeluje; gradivo, material: kamenje in glina kot tvorivo za vodno pregrado / bombaž, volna in druga tvoriva // snov, iz katere je kaj narejeno, sestavljeno: tkanini se po tvorivu razlikujeta 2. les …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”